Dokumenti

STATUT DRUŠTVA DON EVGEN BLANKIN

​

Naslov I        

Ustanovitev društva in cilji

 

1. člen – Ime-sedež-trajanje

1. Nepriznano društvo, imenovano »Don Evgen Blankin«, v nadaljnjem besedilu “Associazione”, »Društvo«, je urejeno z zakonsko uredbo 117 iz leta 2017 (v nadaljevanju »zakonik tretjega sektorja«) in civilnim zakonikom o društvih.

2. Društvo ima sedež v občini Čedad – Cividale del Friuli.  Kakršna koli sprememba sedeža znotraj občine Čedad – Cividale del Friuli ne predvideva spremembe statuta, razen v primeru posebne odločitve upravnega odbora, o kateri obvestijo pristojne urade.

3. Društvo deluje na območju Furlanije-Julijske krajine, njegovo delovanje pa je lahko tudi razširjeno na državno in mednarodno raven.

4. Društvo lahko ustanovi podružnice ali druge sedeže v Italiji in v tujini.

5. Trajanje društva je neomejeno.

​

Člen 1.b – Uporaba kratice »ETS« v imenu ali navedba »ustanova tretjega sektorja«

1. Od vzpostavitve enotnega nacionalnega registra tretjega sektorja (RUNTS) in ob registraciji društva v ustrezni oddelek tega registra, mora biti kratica “ETS” ali navedba “ustanova tretjega sektorja” vključena v ime društva. Od trenutka registracije v RUNTS bo ime društva torej postalo “Združenje/Associazione Don Evgen Blankin - ETS” ali “Združenje/Associazione Don Evgen Blankin – ustanova tretjega sektorja”.

2. Društvo mora v dokumentih, korespondenci in sporočilih javnosti uporabljati navedbo »ustanova tretjega sektorja« ali kratico »ETS«.

 

Art.1-tris - Definizione

1. Društvo je izraz slovenskega prebivalstva videmske pokrajine. Temelji na vrednotah slovenstva, krščanstva, demokracije, ideološkega pluralizma in na načelih, ki jim sledi tudi Zveza Slovenske katoliške prosvete, v katero je včlanjeno.

2. Članstvo v ZSKP predvideva posebne pravice in prevzemanje dolžnosti, določenih s statutom Zveze Slovenske katoliške prosvete.

3. Društvo pa se lahko pridruži tudi drugim združenjem, zvezam in ustanovam ter sodeluje pri raznih pobudah, ki so skladne z zgoraj omenjenimi cilji.

​

2. člen – Dejavnosti splošnega interesa

1. Društvo je nestrankarsko in svojo institucionalno in društveno dejavnost opira na ustavna načela demokracije, družbenega sodelovanja in prostovoljnega dela.

2. Društvo je neprofitno in je nepridobitnega značaja. Njegov cilj je družbeno koristno in solidarnostno delovanje, ki ga izvaja, izključno ali pretežno, v korist svojih članov, njihovih družin ali tretjih oseb. Spodaj so navedene dejavnosti splošnega interesa:

a) organizacija in upravljanje kulturnih, umetniških ali rekreacijskih dejavnosti v družbenem interesu, vključno z dejavnostmi (tudi uredniškimi) za promocijo in širjenje kulture, prostovoljstva ter dejavnosti splošnega interesa iz tega člena (črka I, 5. člen, zakonski odlok 117/2017).

​

3. člen – Namen in dejavnosti

1. Društvo ima sledeče namene:

a) spodbujati in podpirati razvoj slovenske skupnosti v videmski pokrajini v vseh vidikih družbenega, kulturnega, gospodarskega in znanstvenega življenja;

b) spodbujati vse oblike druženja in kakršnekoli druge oblike sodelovanja državljanov, s posebnim poudarkom na članih slovenske skupnosti na ozemljih, na katerih deluje društvo, in stremeti k socialni integraciji med člani in ozaveščati identiteto, zavest ter občutek pripadnosti slovenski skupnosti;

c) spodbujati izmenjavo izkušenj med ljudmi, ki sodelujejo pri obujanju tradicij in obredov, tipičnih za lokalno prebivalstvo;

d) razvijati in izvajati raziskovalne dejavnosti samostojno in v sodelovanju z drugimi javnimi in/ali zasebnimi ustanovami ali po naročilu javnih uprav in drugih strank, ki se navezujejo na etnična in socialna vprašanja, medkulturne odnose in vprašanja o socialni integraciji, še posebej z ozirom na slovensko manjšinsko skupnost v Italiji in njeno družbeno-kulturno okolje.

2. Za doseganje ciljev iz prejšnjega odstavka lahko društvo izvaja naslednje dejavnosti:

a) organizira razstave, konference, seminarje, raziskave, razprave, publikacije, kulturne in ekonomske izmenjave za različne problematike in vidike, kot so problematika narodnih skupnosti, etnično-jezikovna in socialno-ekonomska ter politična vprašanja mednarodnega, državnega in lokalnega značaja;

b) izvaja sociološke, zgodovinopisne, antropološke in ekonomske študijske in raziskovalne dejavnosti na kulturnem in umetniškem področju ter na področju novih medijev in zabave;

c) vzpostavlja sodelovalne odnose s slovenskimi organizacijami v deželi Furlaniji-Julijski krajini, z organi in združenji v Italiji in v tujini preko srečanj, publikacij, razstav, raziskav, kulturnih in gospodarskih izmenjav, oziroma konferenc o različnih problematikah in vidikih, kot so problematika narodnih skupnosti, etnično-jezikovna in socialno-ekonomska ter politična vprašanja mednarodnega, državnega in lokalnega značaja;

d) podpira usklajevanje organizacij, ustanov, pridruženih skupin in zastopa njihove skupne interese na vseh lokacijah in na vseh ravneh;

e) spodbuja in podpira delovne in študijske skupine, ustanavlja kulturne krožke, združenja, fundacije, zadruge in društva s posebnim poudarkom na socialnem, ekonomskem, uredniškem, sindikalnem, kulturnem, izobraževalnem, šolskem, športnem, turističnem, raziskovalnem področju ter na področjih raziskovanja, dokumentacije in informacije;

f) spodbuja sestanke med člani tudi ob praznikih, obletnicah ali drugem;

g) izvaja katero koli drugo dejavnost, ki ni izrecno omenjena na tem seznamu, vendar je v vsakem primeru povezana s prejšnjimi, če je v skladu z institucionalnimi nameni in je primerna za doseganje zastavljenih ciljev.

3. Društvo lahko v skladu z nekdanjim 6. členom Zakonika tretjega sektorja opravlja tudi dejavnosti, ki niso splošnega interesa, pod pogojem, da so sekundarne in instrumentalne narave ter da se izvajajo v skladu z merili in omejitvami, določenimi s prej omenjenim zakonikom in njegovih izvedbenih določb.

4. Društvo lahko izvaja tudi javna zbiranja sredstev za financiranje svojih dejavnosti splošnega interesa v oblikah, pogojih in v mejah, določenih v 7. členu Zakonika tretjega sektorja in nadaljnje izvedbene uredbe istega odloka.

 

Naslov II

Norme o članstvu v društvu

​

4. člen – Društvene norme

1. Društvo temelji na demokraciji, enakih možnostih in enakopravnosti vseh članov. Za posamezne funkcije v društvu so člani izvoljeni, vsako funkcijo pa je lahko imenovan katerikoli član.

2. Med člani ni razlikovanja glede na pravice in funkcijo, ki jo opravljajo v društvu.

​

5. člen – Člani

1. Vsi posamezniki in združenja za socialne dejavnosti, ki bodo upoštevali institucionalne društvene cilje in sodelovali pri njihovem doseganju, se lahko pridružijo društvu.

2. Pravne osebe zastopa predsednik ali druga oseba, ki jo pooblasti upravni odbor.

3. Članstvo v društvu je za nedoločen čas in ga ni možno spremeniti v začasno, v vsakem primeru pa je zagotovljena pravica do odstopa.

​

6. člen – Postopek sprejema

1. Za včlanitev v društvo lahko kdorkoli, ki je zainteresiran, predloži pisno vlogo upravnemu odboru, ki je organ, pristojen za odločanje o sprejemu. V tej vlogi mora biti tudi določeno, da se vlagatelj prošnje zavezuje, da bo sprejel pravila statuta in notranje predpise, da bo spoštoval določbe, ki jih bodo izdali upravni odbor in občni zbor, ter da bo sodeloval v društvenem življenju.

2. Upravni odbor v 90 (devetdesetih) dneh po oddaji vloge vlagatelja odobri ali zavrne sprejem v društvo. Upravni odbor se mora odločiti po načelu nediskriminatornosti, v skladu z zastavljenimi cilji in na podlagi izvedenih dejavnosti splošnega interesa.

3. O sprejetju prijave je novi član obveščen v 30 (tridesetih) dneh od datuma sklepa in se ga vpiše v register članov.

4. Vsako določbo o zavrnitvi je treba utemeljiti in pisno sporočiti zainteresiranemu vlagatelju prošnje najpozneje v 30 (tridesetih) dneh od datuma sklepa. Vlagatelj se lahko nanjo pritoži na rednem občnem zboru najpozneje v 30 (tridesetih) dneh od prejema sporočila s posebno zahtevo, ki jo mora upravnemu odboru poslati s priporočenim pismom ali PEC (certificirano elektronsko pošto) oziroma drugim ustreznim sredstvom, da potrdi prejem. Redni občni zbor se mora sestati v 30 (tridesetih) dneh od datuma prejema zahteve. Pritožniku mora biti zagotovljena pravica do zaslišanja na občnem zboru.

5. Vloge za sprejem mladoletnikov mora podpisati starš ali njegov skrbnik. Starš, ki podpiše prošnjo, zastopa mladoletnika v vseh pogledih do društva in je zanj odgovoren glede vseh njegovih obveznosti.

 

7. člen – Pravice in dolžnosti članov

1. Člani imajo pravico:

a) sodelovati na občnem zboru z volilno pravico, vključno z aktivno in pasivno volilno pravico;

b) biti obveščeni o vseh dejavnostih in pobudah društva ter sodelovati na njih;

c) pregledati poslovne knjige: za to mora član upravnemu odboru predložiti izrecno zahtevo, ki jo mora odbor odobriti v največ 15 (petnajstih) dneh. Pregled poslovnih knjig se opravi na sedežu društva v prisotnosti osebe, ki jo določi upravni odbor.

2. Uresničevanje društvenih pravic pripada članom od trenutka vpisa v register članov, pod pogojem, da so plačali morebitno članarino. Izjema je volilna pravica na občnem zboru, ki jo ureja člen 15, c.2 tega statuta.

3. Člani imajo sledeče dolžnosti:

a) da se vedejo v skladu s cilji društva, ščitijo njegovo ime, in se spoštljivo vedejo v odnosih do drugih članov in društvenih organov;

b) da spoštujejo statut, morebitne notranje predpise in sklepe, ki jih sprejmejo organi društva;

c) da redno poravnajo članarino, ki jih letno določi upravni odbor.

4. Članarine in prispevki niso prenosljivi, razen transferjev zaradi smrti in jih ni mogoče prevrednotiti.

​

8. člen – Vzroki za prekinitev članstva v društvu

1. Članstvo se izgubi v primeru:

a) prostovoljnega odstopa. Vsak član lahko uveljavi pravico do odstopa kadarkoli s pisnim sporočilom upravnemu odboru. Umik ima takojšen učinek;

b) neplačila morebitne članarine v 180 (sto osemdesetih) dneh od začetka proračunskega leta. Upravni odbor to obveznost sporoči vsem članom v doglednem roku, da lahko plačajo. Bivši član lahko vloži novo prošnjo za sprejem v skladu s 6. členom tega statuta.

2. Člana se lahko izključi iz društva zaradi:

a) vedenja, ki ni v skladu s cilji društva;

b) trajnih kršitev statutarnih pravil in sklepov društvenih organov;

c) povzročitve hude materialne ali moralne škode.

3. Izključitveni ukrep, ki ga izreče upravni odbor, mora biti utemeljen in pisno sporočen zainteresirani stranki najkasneje v 30 (tridesetih) dneh od datuma sklepa. Zainteresirana stranka se lahko nanjo pritoži na rednem občnem zboru najpozneje v 30 (tridesetih) dneh od prejema sporočila s posebno zahtevo, ki jo mora upravnemu odboru poslati s priporočenim pismom ali PEC (certificirano elektronsko pošto) ali drugim ustreznim sredstvom, da potrdi prejem. Redni občni zbor se mora sestati v 30 (tridesetih) dneh od datuma prejema zahteve. Pritožniku mora biti zagotovljena pravica do zaslišanja na občnem zboru. Do dneva srečanja rednega občnega zbora se za namene pritožbe šteje, da je član, ki ga zadeva izključitveni ukrep, suspendiran: še vedno lahko sodeluje na srečanjih občnega zbora, vendar nima glasovalne pravice.

4. Član, ki se umakne ali je izključen, nima pravice do povračila plačane članarine, prav tako nima pravice do premoženja društva.

​

Naslov III

Pravila prostovoljstva

​

9. člen – Prostovoljci in prostovoljno delo

1. Prostovoljci so fizične osebe, ki upoštevajo cilje društva in po lastni izbiri izvajajo prostovoljne dejavnosti, na oseben in spontan način, brez dobička (niti posrednega) in le v solidarnostne namene.

2. Društvo mora v poseben register prijaviti včlanjene ali nevčlanjene prostovoljce, ki svojih dejavnosti ne opravljajo občasno.

3. Društvo mora svoje prostovoljce zavarovati tudi pred nesrečami in boleznimi, povezanimi z izvajanjem prostovoljstva, pa tudi pred civilno odgovornostjo do tretjih oseb.

4. Dejavnost prostovoljca je v vsakem primeru zastonjska. Prostovoljcu se lahko povrnejo nastali stroški za opravljeno dejavnost, ki jih mora analitično dokumentirati po pravilih, ki jih določi upravni odbor.

​

10. člen – Prostovoljci in plačani ljudje

1. Funkcija prostovoljca je nezdružljiva s katerokoli obliko podrejenega ali samozaposlenega delovnega razmerja in s katerimkoli drugim plačanim delovnim razmerjem, s katerim je prostovoljec povezan ali prek katerega opravlja svojo prostovoljno dejavnost.

​

Naslov IV

Društveni organi

​

11. člen – Organi Društva

1. Organi društva so:

a) občni zbor članov;

b) upravni organ (ali upravni odbor);

c) nadzorni organ, ki je obvezno imenovan ob nastopu pogojev iz 30. člena Zakonika tretjega sektorja;

d) revizijski organ, ki je obvezno imenovan ob nastopu pogojev iz 31. člena Zakonika tretjega sektorja.

2. Volitve organov društva nikakor ne smejo biti zavezujoče ali omejene in temeljijo na merilih največje svobode udeležbe v aktivnem in pasivnem volilnem telesu.

​

12. člen – Občni zbor članov: sestava, načini srečevanja in delovanja

1. Občni zbor je najpomembnejši organ društva in ga sestavljajo vsi člani, ki so v roku plačali letno članarino.

2. Vsak član se lahko osebno udeleži občnega zbora ali pa ga zastopa drug član s pooblastilom, ki mora biti napisano in podpisano ter mora vsebovati navedbo pooblastitelja in pooblaščenca. Dovoljeno je eno pooblastilo na člana.

3. Občni zbor skliče predsednik društva po sklepu upravnega odbora najmanj enkrat letno za odobritev obračuna in proračuna. Občni zbor se lahko skliče tudi v primeru:

a) utemeljene zahteve večine članov upravnega odbora;

b) utemeljene zahteve, ki jo na upravni odbor naslovi vsaj 1/5 (petina) članov. V primerih iz točk a) in b) mora predsednik poskrbeti za srečanje občnega zbora, ki mora potekati v 60 (šestdesetih) dneh od datuma zahteve. Če predsednik ne skliče srečanja v določenih rokih, mora nadzorni organ, če je imenovan, namesto njega in brez odlašanja sklicati občni zbor.

4. Povabilo na srečanje morajo člani prejeti v pisni obliki s pismom ali elektronsko pošto najmanj 8 (osem) dni pred datumom srečanja. V obvestilu mora biti naveden kraj, dan in ura prvega in drugega razpisa ter točke dnevnega reda. Drugo srečanje mora biti načrtovano najmanj 24 (štiriindvajset) ur po prvem srečanju.

5. Občni zbor se lahko sestane tudi prek videokonference, pod pogojem, da so vsi udeleženci identificirani in jim je omogočeno, da simultano spremljajo razpravo, da v realnem času posredujejo v razpravo o obravnavanih temah in sodelujejo pri glasovanju. Šteje se, da občni zbor poteka v kraju, kjer je predsednik, ki je v tem primeru odgovoren tudi za zapisnike, da se omogoči priprava in podpis zapisnika v ustrezni knjigi. Če je med sestankom povezava začasno prekinjena, bo predsednik ali oseba, ki ga zastopa, prekinila sestanek, odločitve, sprejete do prekinitve, pa bodo veljavne.

6. Občnemu zboru predseduje predsednik društva ali, v njegovi odsotnosti, podpredsednik ali drug član, naveden na seji.

7. Razprave in sklepi občnega zbora so povzeti v poročilu, ki ga podpiše predsednik in zapisnikar, ki je vnaprej določen za to. Zapisnik je zapisan v knjigo sej in sklepov občnega zbora, ki se hrani na sedežu društva.

​

13. člen – Redni občni zbor članov: pristojnosti in sklepčnost

1. Naloga rednega občnega zbora je, da:

a) odobri obračun in proračun, ki ju pripravi upravni odbor;

b) odobri vsakoletni in večletni program dejavnosti, ki ga pripravi upravni odbor;

c) odobri vsako socialno bilanco, ki jo pripravi upravni odbor;

d) izvoli in razveljavi člane upravnega odbora ter določi njihovo število;

e) izvoli in razveljavi člane nadzornega organa, ki so obvezno imenovani ob nastopu pogojev iz 30. člena Zakonika tretjega sektorja;

f) izvoli in razveljavi revizijski organ, ki je obvezno imenovan ob nastopu pogojev iz 31. člena Zakonika tretjega sektorja;

g) odloča o pritožbah zoper ukrepe za zavrnitve članstva in izključitve iz društva;

h) odobri izvedbene predpise o statutu in druge predpise, ki jih pripravi upravni odbor za delovanje društva;

i) sklepa o odgovornosti članov organov društva v skladu z 28. členom Zakonika tretjega sektorja in spodbuja odškodninske ukrepe zoper njih;

j) sklepa o katerikoli drugi temi, ki je uvrščena na dnevni red ali je predložena v preučitev upravnemu odboru ali drugemu organu društva.

2. Redni občni zbor je na prvem srečanju veljavno ustanovljen s prisotnostjo polovice plus enega člana; na drugem srečanju je veljavno oblikovan ne glede na število prisotnih članov.

3. Sklepi rednega občnega zbora se sprejmejo z večino glasov navzočih članov, tako na prvem kot na drugem srečanju.

​

14. člen – Izredni občni zbor: pristojnosti in sklepčnost

1. Naloga izrednega občnega zbora je, da:

a) razpravlja o predlogih za spremembo statuta;

b) se posvetuje o prenehanju, preoblikovanju, združitvi ali razdružitvi društva.

2. Za statutarne spremembe, za preoblikovanje, združitev ali razrešitev društva, je izredni občni zbor na prvem srečanju veljavno ustanovljen s prisotnostjo najmanj 3/4 (treh četrtin) članov in odloča s soglasjem večine prisotnih; na drugem srečanju je veljavno konstituiran s prisotnostjo polovice plus enega člana in odloča s soglasjem večine prisotnih.

3. O razpustitvi društva in prenosu premoženja izredni občni zbor odloča, tako na prvem kot drugem srečanju, s soglasjem najmanj 3/4 (treh četrtin) članov.

​

15. člen – Občni zbor članov: pravila glasovanja

1. Vsak član ima pravico do samo enega glasovanja.

2. Volilno pravico lahko uveljavljajo člani, ki so vsaj 3 (tri) mesece vpisani v register članov, pod pogojem, da so poravnali letno članarino. Člani, ki niso še vsaj 3 (tri) mesece vpisani v register članov, lahko sodelujejo na občnem zboru brez glasovalnih pravic ali aktivno in pasivno volilno pravico, prav tako se jih ne šteje za doseganje sklepčnosti.

3. Glasovanje se običajno izvede z javnim glasovanjem; tajno glasovanje se izvede, ko to zahteva vsaj 1/10 (desetina) prisotnih.

​

16. člen – Upravni odbor: sestava in mandat

1. Upravni odbor je upravni organ društva, izvolijo ga člani občnega zbora, ki so plačali morebitne članarine. Sestavljen je iz več članov, vključno s predsednikom, število članov upravnega odbora pa se lahko razlikuje, in sicer od 3 (tri) do 5 (pet), kot jih določi občni zbor ob imenovanju in nadaljnjih podaljšanjih. Prvi člani upravnega odbora so imenovani z ustanovnim aktom.

2. Kdor je bil izločen, kdor je nesposoben, kdor ne izpolnjuje svojih dolžnosti in kdorkoli je bil obsojen na kazen, ki mu prepoveduje izvajanje dolžnosti, tudi če je prepoved začasna, ne more biti imenovan za odbornika. Če je vseeno imenovan, izgubi funkcijo.

3. Odborniki ohranijo svojo funkcijo 3 (tri) leta; funkcija se izteče na dan, ko je občni zbor zahteval odobritev obračuna in proračuna za tretje leto njihove funkcije. Odborniki so upravičeni do ponovne izvolitve.

​

17. člen – Upravni odbor: pravila srečevanja, delovanja in glasovanja

1. Upravni odbor skliče predsednik, kadar se mu zdi primerno ali kadar to zahteva vsaj 1/3 (ena tretjina) članov.

2. Obvestilo za sklicevanje občnega zbora se pošlje preko pisnega obvestila, lahko s faksom ali elektronsko pošto oziroma z drugimi elektronskimi komunikacijskimi metodami, ki omogočajo potrditev prejema obvestila s strani sklicanih članov. Obvestilo morajo člani upravnega odbora dobiti najmanj 4 (štiri) dni pred datumom sklicanega občnega zbora, poleg tega pa morajo biti v obvestilu navedeni kraj, datum, ura in točke dnevnega reda.

3. V odsotnosti uradnega poziva na občni zbor ali ob neupoštevanju odpovednih pogojev bodo srečanja, ki se jih bodo udeležili vsi člani, enako veljavna.

4. Upravni odbor se lahko sestane tudi prek videokonference na enak način kot občni zbor.

5. Upravnemu odboru predseduje predsednik ali, v njegovi odsotnosti, podpredsednik; če obeh ni, mu predseduje drug član, ki se ga izbere med navzočimi.

6. Seje upravnega odbora so zakonito ustanovljene, ko je navzoča večina njegovih članov, sklepe pa sprejema večina navzočih. Niso dovoljena pooblastila.

7. Glasovanje se izvede z javnim glasovanjem, razen v primerih, ko se glasuje o ljudeh, kjer je glasovanje tajno.

8. Za vsako sejo upravnega odbora se sestavi posebno poročilo, ki ga podpiše predsednik in za to imenovan zapisnikar seje. Zapisnik je zapisan v knjigo sej in sklepov upravnega odbora, ki je na sedežu društva.

​

18. člen – Pristojnosti upravnega odbora

1. Upravni odbor ima najširša pooblastila za redno in izredno upravo društva, njegove glavne naloge pa so, da:

a) izvršuje sklepe občnega zbora članov;

b) sestavi obračun in proračun, ki jih predloži v odobritev občnemu zboru;

c) pripravi letni in večletni program dejavnosti, ki ju predloži v odobritev občnemu zboru;

d) pripravi katerokoli socialno bilanco, ki jo je treba predložiti v odobritev občnemu zboru;

e) imenuje predsednika, podpredsednika, tajnika društva in po potrebi druge funkcije, če se mu zdi potrebno;

f) odloča o prošnjah za članstvo v društvu in o izključitvi članov;

g) pripravi vse notranje predpise za delovanje društva, ki jih mora predložiti v odobritev občnemu zboru;

h) odloča o morebitni letni članarini in določi njen znesek;

i) odobri sklicevanje občnega zbora;

j) odloča o kakršnihkoli delovnih razmerjih z zaposlenimi, pa tudi z zunanjimi sodelavci in člani;

k) potrdi ali zavrne ukrepe, ki jih je predsednik nujno sprejel;

l) skrbi za vodenje poslovnih knjig društva;

m) odobri morebitno izvajanje različnih dejavnosti in dokumentira njihov drugoten in instrumentalen značaj glede na dejavnosti splošnega interesa;

n) sprejme katero koli drugo določbo, ki mu jo pripisuje ta statut ali notranji predpisi;

o) na splošno sprejme vse postopke in ukrepe, ki so potrebni za izvajanje institucionalnih namenov, pa tudi za vodenje in pravilno delovanje društva.

2. Upravni odbor lahko enemu ali več svojim članom dodeli pooblastilo za izvajanje določenih dejanj ali vrsto dejanj v imenu in na račun društva.

3. Tajnik se na splošno ukvarja z vodenjem poslovnih knjig družbe in izvaja naloge, ki mu jih dodeli upravni odbor ali predsednik.

​

19. člen – Predsednik: pooblastila in mandat

1. Predsednik je zakoniti zastopnik društva. Društvo zastopa pred tretjimi osebami in na sodišču.

2. Predsednik društva je imenovan v upravnem odboru.

3. Mandat predsednika lahko upravni odbor prekliče na enak način kot na volitvah.

4. Funkcijo predsednika se izgubi z odstopom, s pisnim sporočilom upravnemu odboru.

5. Predsednik je na splošno odgovoren za upravljanje in dobro delovanje društva, njegove poglavitne naloge pa so, da:

a) podpiše akte in dokumente, ki zavezujejo društvo tako za člane kot za tretje osebe;

b) skrbi za izvajanje sklepov občnega zbora in upravnega odbora;

c) po potrebi sprejme nujne ukrepe in jih v 15 (petnajstih) dneh predloži v potrjevanje upravnemu odboru;

d) skliče občni zbor članov in upravni odbor ter jima predseduje.

6. V primeru predsednikove odsotnosti ali njegove fizične oziroma materialne nezmožnosti opravljanja svojih funkcij predsednika nadomesti podpredsednik. V primeru podpredsednikove odsotnosti ali njegove fizične oziroma materialne nezmožnosti opravljanja svojih funkcij mora upravni odbor izrecno pooblastiti drugega odbornika.

​

20. člen – Razlogi za izgubo funkcije odbornika in zamenjavo odbornikov

1. Funkcijo odbornika se izgubi zaradi:

a) odstopa, ki je s pisnim sporočilom poslan upravnemu odboru;

b) preklica funkcije s strani rednega občnega zbora zaradi vedenja v nasprotju z društvenimi nameni, trajnih kršitev zakonskih obveznosti ali kakršnega koli drugega vedenja, ki škoduje društvenim interesom;

c) vzrokov nezdružljivosti funkcije iz drugega odstavka 16. člena tega statuta;

d) izgube statusa člana zaradi pojava enega ali več vzrokov iz 8. člena tega statuta.

2. V primeru, da eden ali več odbornikov odstopi iz svoje funkcije zaradi enega ali več razlogov, navedenih v prejšnjem odstavku, jih upravni odbor nadomesti s tistimi člani, ki so na seznamu neizvoljenih na zadnjih volitvah upravnega odbora. Odborniki, ki so bili izvoljeni na tak način, obdržijo svojo funkcijo do prvega rednega občnega zbora, ki bo odločal o tem, ali jih prizna. Če bodo priznani, obdržijo svojo funkcijo do izteka mandata veljavnega upravnega odbora. V primeru, da odborniki niso priznani ali da ni zadostnega števila neizvoljenih odbornikov, je pristojnost upravnega odbora nadomestitev s kooptacijo, pod pogojem, da jo potrdi prvi redni občni zbor; v primeru, da kooptacija ni potrjena, se bo znova glasovalo. Odborniki, ki so bili izvoljeni s kooptacijo, obdržijo svojo funkcijo do izteka mandata veljavnega upravnega odbora.

3. V primeru, da se funkcija izteče večini odbornikov, se šteje, da je ves upravni odbor prenehal delovati, predsednik ali pa najstarejši odbornik mora sklicati redni občni zbor v 30 (tridesetih) dneh po prenehanju delovanja upravnega odbora, da se lahko izvede volitve za nov upravni odbor. Dokler niso izvoljeni novi odborniki, obdržijo odhajajoči odborniki svojo funkcijo.

​

21. člen – Nadzorni organ: sestava, mandat in delovanje

1. Nadzorni organ, če je imenovan po zakonu, je lahko sestavljen na dva načina: po kolegialnem sistemu, ki predvideva tri osebe, ali pa po monokratičnem sistemu, ki predvideva eno samo osebo. Nadzorni organ izvoli občni zbor, ni pa nujno, da ga izvolijo člani občnega zbora.

2. V primeru, da je nadzorni organ:

a) monokratični organ: v tem primeru je treba edinega člana izbrati med kategorijami subjektov iz drugega odstavka člena 2397 Civilnega zakonika, to je med zakonitimi revizorji, ki so registrirani v ustreznem registru;

b) kolegialni organ: v tem primeru mora vsaj eden izmed treh članov izpolnjevati pogoje, navedene pod točko a).

3. Nadzorni organ obdrži svojo funkcijo 3 (tri) leta in je lahko ponovno izvoljen.

4. V primeru kolegijskega sistema nadzorni organ enega od svojih treh članov imenuje za predsednika.

5. Nadzorni organ sestavi zapisnike svojih sej, ki se nato prepišejo v ustrezno knjigo sej in sklepov tega organa. Knjiga se nahaja na sedežu društva.

6. V primeru, da zaradi odstopa ali drugih vzrokov edinega člana oziroma, ko eden ali več članov (v primeru kolegijskega organa) izgubi funkcijo pred iztekom mandata, jih/ga nadomestijo novi, izvoljenih na volitvah občnega zbora.

7. Člani nadzornega organa, za katerega se uporablja 2399. člen Civilnega zakonika, morajo biti neodvisni in svoje funkcije opravljati objektivno in nepristransko. Znotraj društva nadzorniki ne smejo imeti drugih funkcij.

8. V primeru prekoračitve zakonskih omejitev za imenovanje zakonitega revizorja lahko nadzorni organ izvede obvezno revizijo obračuna in proračuna. V tem primeru nadzorni organ sestavljajo zakoniti revizorji, vpisani v ustreznem registru.

9. Če se društvo odloči, da bo imenovalo nadzorni organ, mora član (v primeru monokratičnega organa) ali vsaj eden od članov (v primeru kolegijskega organa) imeti dokazano znanje na področju računovodske revizije.

​

22. člen – Pristojnosti nadzornega organa

1. Naloga nadzornega organa je, da:

a) nadzoruje skladnost zakona in statuta ter spoštovanje načel pravilne uprave;

b) spremlja ustreznost organizacijske, upravne in računovodske strukture društva ter njegovo konkretno delovanje;

c) izvaja računovodski nadzor;

d) izvaja naloge spremljanja spoštovanja državljanskih, solidarnostnih in socialno koristnih namenov, zlasti ob upoštevanju določb 5., 6., 7. in 8. člena Zakonika tretjega sektorja;

e) potrdi, da je bila socialna bilanca sestavljena v skladu z ministrskimi smernicami iz 14. člena istega zakonika. Vsaka socialna bilanca priznava rezultate tega spremljanja;

f) sodeluje, brez pravice do glasovanja, na sejah upravnega odbora in občnega zbora, na katerih je predstavljeno letno poročilo o obračunu in proračunu.

2. Nadzorni organ ima pravico dostopa do ustrezne dokumentacije društva za izpolnitev svojega mandata. Kadarkoli lahko izvaja inšpekcijske in nadzorne ukrepe in v ta namen lahko prosi odbornike za informacije o poteku društvenega poslovanja ali o posameznih poslih.

​

23. člen – Revizijski organ

1. Revizijski organ, če je imenovan, in razen če nadzorni organ še ne pokriva te funkcije, je sestavljen iz enega samega člana, ki ga izvoli občni zbor, ni pa nujno, da ga izvolijo člani občnega zbora. Član revizijskega organa mora biti vpisan v register zakonitih revizorjev.

2. Revizijski organ obdrži svojo funkcijo 3 (tri) leta; njegov član je lahko ponovno izvoljen. 

3. Revizijski organ izvaja obvezno revizijo obračuna in proračuna.

4. Revizijski organ sestavi zapisnike svojih sej, ki jih nato prepiše v ustrezno knjigo sej in sklepov tega organa. Knjiga se nahaja na sedežu društva.

5. V primeru, da članu revizijskega organa zaradi odstopa ali drugih vzrokov preneha funkcija pred iztekom mandata, ga bo občni zbor zamenjal tako, da skliče nove volitve.

6. Član revizijskega organa mora biti neodvisen in svoje funkcije izvajati objektivno in nepristransko ter ne sme opravljati drugih funkcij znotraj društva.

​

24. člen – Odgovornost društvenih organov

1. Osebe, ki so delovale v imenu in na račun društva, imajo poleg dolžnosti do samega društva tudi osebno in solidarno odgovornost za obveznosti, ki jih je sklenilo društvo.

2. Odborniki, generalni direktorji, člani nadzornega in revizijskega organa (če so imenovani) odgovarjajo ustanovam, upnikom podjetij, ustanoviteljem, pridruženim podjetjem in tretjim osebam v skladu z določbami o odgovornosti v delniških družbah, v kolikor so združljivi.

​

Naslov V

Poslovne knjige

​

25. člen – Poslovne knjige in registri

1. Društvo mora voditi naslednje evidence:

a) knjigo članov;

b) knjigo sej in sklepov občnega zbora;

c) knjigo sej in sklepov upravnega odbora.

2. Društvo mora evidentirati knjigo sej in sklepov nadzornega organa, če je ta imenovan.

3. Društvo mora prav tako evidentirati knjigo sej in sklepov revizijskega organa, če je ta imenovan.

4. Končno mora društvo tudi evidentirati register prostovoljcev, ki svojih dejavnosti ne izvajajo občasno.

​

Naslov VI

Pravilnik o premoženju združenja in obračunu ter proračunu

​

26. člen – Namen sredstev in odsotnost dobička

1. Premoženje društva se uporablja za izvajanje zakonsko določenih dejavnosti za izključno izvajanje državljanskih, solidarnostnih in socialno koristnih namenov.

2. Prepovedana je porazdelitev dobička in poslovnih presežkov, sredstev in rezerv, četudi posredno, med ustanovitelje, člane, delavce in sodelavce, urednike in druge člane društvenih organov, tudi v primeru umika ali katere koli druge hipoteze o individualni razpustitvi društvenega razmerja.

​

27. člen – Gospodarski viri

1. Društvo črpa gospodarske vire za delovanje in izvajanje svojih dejavnosti iz:

a) članarin;

b) javnih in zasebnih prispevkov;

c) donacij in zapuščin;

d) najemnin;

e) dejavnosti zbiranja sredstev;

f) povračil, ki izhajajo iz sporazumov z javnimi upravami;

g) dohodka od dejavnosti splošnega interesa in različnih dejavnosti v skladu s 6. členom Zakonika tretjega sektorja;

h) kakršen koli drug priliv sredstev, dovoljen v skladu s Kodeksom tretjega sektorja in drugimi ustreznimi predpisi.

​

28. člen – Finančne izjave

1. Proračunsko leto sovpada s koledarskim letom.

2. Ob koncu vsakega proračunskega leta mora upravni odbor pripraviti obračun in proračun, ki ju mora odobriti redni občni zbor. Občni zbor je treba sklicati v 120 (sto dvajsetih) dneh po koncu proračunskega leta.

3. Občni zbor, ki odobri proračun, se lahko skliče v 180 (sto osemdeset) dneh po koncu proračunskega leta, če to zahtevajo posebne potrebe glede strukture in predmeta društva.

4. Obračun in proračun morata biti deponirana na sedež društva v 8 (osmih) dneh pred občnim zborom, ki je bil sklicana za odobritev obračuna in proračuna. Vsak član si bo lahko na pisno zahtevo ogledal obračun in proračun.

​

Naslov VII

Razpustitev društva in devolucija premoženja

 

29. člen – Razpustitev društva in devolucija premoženja

1. O razpustitvi društva odloča izredni občni zbor v skladu s sklepčnostjo, predvideno v tem statutu.

2. Občni zbor, ki odobri razpust društva, imenuje tudi enega ali več likvidatorjev in razpravlja o namembnosti preostalega premoženja, ki ga bo porazdelilo po pozitivnem mnenju urada iz prvega odstavka 45. člena, zakonika tretjega sektorja. Če zakon ne predvideva drugače, se premoženje podari drugim ustanovam tretjega sektorja, ki spadajo v slovensko (manjšinsko) skupnost Furlanije-Julijske krajine, v skladu z določbami 9. člena Zakonika tretjega sektorja.

 

Naslov VIII

Končne določbe

​

30. člen – Prehodne norme

1. V zvezi z vsem, česar izredno ne določa ta statut, veljajo obstoječi zakonski predpisi.